Odnosi

Ko znova premlevaš isti pogovor

Pogovor je končan, v mislih pa še poteka. Spomniš se drugačnega odgovora, preverjaš pomen določene besede in ugibaš, kaj druga oseba zdaj misli o tebi.

Če želiš o dogodku razmisliti bolj pregledno, ga lahko za trenutek preneseš iz misli na papir. Namen zapisa je urediti opažanja, ne postaviti diagnoze ali dokazati, kdo ima prav.

Loči tri dele dogodka

Kaj se je dejansko zgodilo? Zapiši nekaj preverljivih stavkov. Na primer: »Med pogovorom je druga oseba pogledala na telefon in rekla, da se ji mudi.«

Kaj iz tega sklepam? Morda: »Moje mnenje je ne zanima.« To je možna razlaga, ne nujno dejstvo. Katere druge razlage še obstajajo? Česa trenutno ne veš?

Kaj pri tem potrebujem? Morda več časa, pojasnilo ali priložnost dokončati misel. Ta del je lahko bolj uporaben za naslednji korak kot ugibanje o tujih namenih.

Izberi eno stvar, ki jo lahko preveriš

Namesto ponovnega predvajanja celotnega pogovora se vprašaj, ali obstaja konkretno vprašanje. Na primer: »Prej nisva uspela dokončati pogovora. Kdaj bi lahko nadaljevala?«

Včasih nadaljevanje ni potrebno. Lahko ugotoviš, da imaš premalo informacij za sklep in da želiš stvar za zdaj pustiti odprto. Tudi to je zavestna odločitev.

Opazi mejo koristnega razmisleka

Razmislek je uporaben, ko razjasni dejstvo, potrebo ali naslednjo možnost. Če zapis ne prinaša nič novega in povečuje napetost, ga lahko odložiš. Ni treba vsega razrešiti v enem večeru.

Če je premlevanje vztrajno, močno vpliva na spanje ali vsakdanje delovanje, je smiselna ustrezna strokovna podpora. Ta vaja je splošen predlog za refleksijo.